-
1 bottom
['botəm]1) (the lowest part of anything: the bottom of the sea.) dno2) (the part of the body on which a person sits.) zadnjica•- be at the bottom of
- get to the bottom of* * *I [bɔtəm]noundno, tla; vznožje; nižava, dolina; podlaga, osnova; vulgar zadnjica; sedalo; ladijsko dno, ladja; usedlina, gošča; figuratively vzrok, razlog; colloquially vztrajnost; enica (prestava v motorju); najoddaljenejši kraj; spodnje čelo mize, oseba, ki tam sediat (the) bottom — dejansko, pravzaprav, v resnicito act ( —ali stand) (up) on one's own bottom — delati na svojo roko (odgovornost), biti neodvisento be at the bottom of s.th. — biti pravi vzrok česato be embarked in the same bottom — imeti isto usodo, udeležiti se iste stvarito go to the bottom — potopiti se, utonitito knock the bottom out of — dokazati neresnico, ovreči, podminiratito touch bottom — nasesti; figuratively zaiti v hude težavebottom up! — izpij do dna!, eks!II [bɔtəm]adjectivenajnižji; zadnji; osnovenAmerican to bet one's bottom dollar — glavo stavitiIII [bɔtəm]1.transitive verbnarediti dno; preiskati do dna; figuratively dognati, popolnoma razumeti;2.intransitive verbpriti do dna; (on) temeljiti na čem -
2 dno
дно, днищеiz dna srca - из глубины души, от всей души -
3 dear
[diə] 1. adjective1) (high in price: Cabbages are very dear this week.) drag2) (very lovable: He is such a dear little boy.) ljubek3) ((with to) much loved: She is very dear to me.) ljubezniv4) (used as a polite way of addressing someone, especially in a letter: Dear Sir.) spoštovani2. noun1) (a person who is lovable or charming: He is such a dear!) srček, ljubica2) (a person who is loved or liked (especially used to address someone): Come in, dear.) dragi, draga•- dearly- dear
- dear! / oh dear!* * *I [diə]adjective ( dearly adverb)drag, dragocen; ljubljen; očarljiv, ljubek; visok (cena); spoštovanII [diə]adverbdrago; zelofiguratively to pay dear for — drago plačatiIII [diə]nounljubček, ljubica; očarljiva osebawhat dears they are! — kako so ljubki!IV [diə]interjectionoh dear!, dear me!, dear heart alive! — jojmene, za božjo voljo! -
4 from the bottom of one's heart
(very sincerely: She thanked him from the bottom of her heart.) iz dna srcaEnglish-Slovenian dictionary > from the bottom of one's heart
-
5 Herzensgrund
m; von - iz dna srca -
6 heart
s srce; duša; osjećaj, samilost; hrabrost, srdačnost; bit, jezgra, srž; srce (biljke) / #s [pl] = srce, boja igraćih karata; the queen of #s = herc-dama; smoker's # = srčane smetnje od pušenja; dear # = srce moje, milo moje (izraz ljubavi); # to # = od srca k srcu, iskreno, otvoreno; after his own # = kako mu srce želi; [mar] my #s = srčani momci; [fig] # of oak = hrabro srce, srce od čelika; srčan, nepokolebljiv čovjek; Hearts of Oak = brodovlje i mornari britanske mornarice; the # of the matter = bit, srž stvari; in good # = u dobru stanju, u dobru zdravlju; plodan (zemlja); out of # = snužden, malodušan; u lošu stanju; neplodan(zemlja); at # = u duši, u srcu; by # = napamet; from one's # = od svega srca, iz dna duše, iskreno, otvoreno; from the bottom of one's # = iz dna duše; in one's # of #s = u dnu duše; in # = dobro raspoložen, dobre volje; near one's # = srcu drag, mio, omiljen; to one's # content = do mile volje; with all one's # = od sveg srca, svim srcem; to cut to the # = pogoditi u srce, najdublje povrijediti; to find in one's # = (obično s neg.) odlučiti se što učiniti; to have no # for = nemati smilovanja za; have a #! = smiluj(te) se!, milost!; samo hrabro!, ne daj se!; to have sth at # = imati veliki interes za što, od srca željeti što; I have a matter at # = nešto mi leži na srcu; to lay (take) a th to # = biti duboko kosnut čime, primiti k srcu; change of # = preobraćenje, preobražaj; to break a p's # = slomiti komu srce; to cry one's # out = beskrajno se žalostiti; patiti u duši; to do one's # good = ohrabriti, razvedriti, razblažiti dušu; to eat one's # out = izjedati se od brige, muke,zdušno, oduševljeno; # and soul = srcem i dušom; to have one's # in sth = imati neobičnu sklonost za što, silno voljeti; to have one's # in one's mouth = biti nasmrt preplašen; his # is in the right place = srce mu je na pravom mjestu; to lose # = obeshrabriti se, izgubiti odvažnost, postati malodušan; to lose one's # to sth = silno zadovoljiti što; to lose one's # to a p = zaljubiti se u koga; to open one's # = izjadati se komu, raskriti dušu; to pluck up # = skupiti hrabrost, osokoliti se; to set one's # on = ludo željeti, preduzeti sebi; to have one's # set on = željeti iz sve duše; to take (fresh) # (at sth) = osokoliti se, steći pouzdanje (čime); to take # of grace = smoći hrabrosti, odvažiti se; to wear one's # (up)0n one's sleeve = biti veoma iskren; što na srcu to i na jeziku; it does my # good = to me veseli, godi mi; his # sank into his boots = srce mu je palo u pete; my # leaps up = srce mi je igra, srce mi uzbuđeno kuca; at the bottom of one's # = u dnu duše, srca* * *
jezgra
ljubav
pamćenje
srce
srÄani
srÄanost
središte
suština -
7 heart
1. noun1) (the organ which pumps blood through the body: How fast does a person's heart beat?; ( also adjective) heart disease; a heart specialist.) srce2) (the central part: I live in the heart of the city; in the heart of the forest; the heart of a lettuce; Let's get straight to the heart of the matter/problem.) središče, jedro3) (the part of the body where one's feelings, especially of love, conscience etc are imagined to arise: She has a kind heart; You know in your heart that you ought to go; She has no heart (= She is not kind).) srce4) (courage and enthusiasm: The soldiers were beginning to lose heart.) srčnost5) (a symbol supposed to represent the shape of the heart; a white dress with little pink hearts on it; heart-shaped.) srce6) (one of the playing-cards of the suit hearts, which have red symbols of this shape on them.) srce•- - hearted- hearten
- heartless
- heartlessly
- heartlessness
- hearts
- hearty
- heartily
- heartiness
- heartache
- heart attack
- heartbeat
- heartbreak
- heartbroken
- heartburn
- heart failure
- heartfelt
- heart-to-heart 2. noun(an open and sincere talk, usually in private: After our heart-to-heart I felt more cheerful.) odkritosrčen pogovor- at heart
- break someone's heart
- by heart
- from the bottom of one's heart
- have a change of heart
- have a heart!
- have at heart
- heart and soul
- lose heart
- not have the heart to
- set one's heart on / have one's heart set on
- take heart
- take to heart
- to one's heart's content
- with all one's heart* * *[ha:t]nounsrce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje); plural srčne karteafter one's own heart — po želji, kot srce poželiat heart — v duši, v srcu, po srcubless my heart! — za boga!from one's heart — iskreno, iz srcaheart of oak — srčika hrasta, figuratively srčen človek; leseno ladjevjethe land is in good heart — zemlja je rodovitna, ni izčrpanain one's heart of hearts — v dnu duše, zareslight of heart — vesel, brezbrižennautical my hearts! — tovariši!, pogumni fantje!near one's heart — všeč, pri srcuout of heart — malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)sick at heart — potrt, žalostensearchings of heart — tesnoba, sumto one's heart's content — do mile volje, kot srce poželiwith all one's heart — iz vsega srca, srčno radmedicine disordered heart — srčna nevroza;Z glagoli: to break s.o.'s heart — streti komu srceto clasp s.o. to one's heart — prižeti koga na srceto cut s.o. to the heart — zadeti koga v srce, užalitito do one's heart good — dobro deti, osrečitito give one's heart to s.o. — dati komu srceto grow out of heart — postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)have a heart! — usmili se!to have no heart — biti brez srca, neusmiljento have s.th. at heart — srčno kaj želetito have one's heart in one's mouth — v grlu stiskati, biti zelo prestrašento have s.o.'s good at heart — brigati se za dobro nekogato lay s.th. to heart — na srce položitito open one's heart to s.o. — razkriti komu srce, biti velikodušento put s.o. in good heart — razveseliti, razvedriti kogato put one's heart into s.th. — biti pri stvari z dušo in telesomto set one's heart on s.th. — iz vsega srca kaj želetito set one's heart at rest — umiriti se, pomiriti seto take s.th. to heart — k srcu si kaj gnati, v srce si vtisnitito take heart (of grace) — zbrati pogum, opogumiti seto win s.o.'s heart — srce osvojitiwhat the heart thinketh, the mouth speaketh — povedati, kar ti leži na srcu -
8 fallen (fiel, gefallen aux sein)
v padati, pasti (-dnem); zu Boden - pasti na pod; über den Haufen - pasti preko hrpe, srušiti se; (vom Wasserstand) otanjiti; (von einem Mädchen) izgubiti djevičanstvo; von der Bank - pasti s klupe; fig roditi se izvan braka; sich einen Arm aus dem Gelenke - iščašiti ruku; sich wund - ozlijediti se padom; sich zu Tode - umrijeti (-rem) od pada; (vom Vieh) skapati, krepati; mit der Tür ins Haus - nahrupiti, f ig reći (-čem) bez okolišanja; jdm. zu Füßen - kleknuti (-nem) pred koga; jdm. in den Arm - zgrabiti za mišice, prepriječiti, zapriječiti koga; jdm. in die Arme - zagrliti; in die Augen - udarati u oči; ins Gewicht - biti odlučan (-čna, -čno), važan (-žna, -žno); jdm. ins Wort - presjeći (siječem) kome riječ; ein Wort - lassen natuknuti; - lassen ispustiti iz ruke; jdn.- lassen napustiti, ne štititi više; aus allen Himmeln - biti iznenađen, zaprepašten; ein Gespräch - lassen prestati (-stanem) govoriti o čemu; jdm. in die Hände - dopasti kome ruku; in Ohnmacht - onesvijestiti se; das ist zum auf den Rücken - to je da se srušiš na leđa, f ig da se preneraziš (zaprepastiš); in Mißkredit - izgubiti povjerenje; ins Gewicht - biti važan (-žna, -žno), biti osobito važan; durchs Schwert - pasti (umrijeti, -mrem) od mača; in die Augen - pasti u oči, biti napadan (-dna, -dno); dem Pferde in die Zügel - zaustaviti konja (zgrabiti ga za uzde); jdm. lästig - dosađivati (-đujem) kome; jdm. m den Rücken - zaći (zađem) kome za leđa; jdm. zur last - pasti kome na teret; es fällt mir schwer teško mi je; es fällt ihm alles zu do svega dolazi lako, fig lako shvaća; das Fest fällt auf einen Sonntag svečanost pada u nedjelju; ein Stein ist mir vom Herzen gefallen pao mi je kamen sa srca, fig odlanulo mi je; nicht auf den Mund gefallen sein ne biti pao na usta, fig biti jezičav; wie aus den Wolken gefallen sein biti pao kao iz oblaka, fig biti iznenađen (preneražen); den Mut fallen lassen klonuti (-nem) duhomDeutsch-Kroatisch-Wörterbuch > fallen (fiel, gefallen aux sein)
См. также в других словарях:
dnò — à s, rod. mn. dnòv in dnóv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ) 1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srcé — á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70 krat na minuto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presúniti — em dov. (ú ȗ) 1. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: pogled na bolnika jih je presunil; njegova smrt jo je presunila; žalostna usoda pregnancev ga je presunila; brezoseb.: presunilo me je, ko sem slišal za nesrečo; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubíti — in ljúbiti im nedov. (ȋ ū) 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obžalováti — újem nedov. (á ȗ) 1. čutiti, izražati obžalovanje: obžalovati dejanje, krivdo, žalitev / ekspr. ta svoj korak bo še bridko obžaloval 2. čutiti, izražati čustveno prizadetost, žalost zaradi česa: zelo je obžaloval njeno izgubo; dolgo so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raníti — in rániti im, tudi rániti im dov. (ȋ á ā; á ȃ) povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasovražíti — in zasovrážiti im, in zasovrážiti im dov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: zasovražiti soseda; ekspr.: koga smrtno zasovražiti; zasovražiti iz dna srca / ekspr. zasovražiti ves… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Src (gene) — Src is a family of proto oncogenic tyrosine kinases originally discovered by J. Michael Bishop and Harold E. Varmus, for which they won the Nobel Prize. [ [http://nobelprize.org/nobel prizes/medicine/laureates/1989/press.html Nobel Prize in… … Wikipedia
List of pangrams — This is a list of pangrams which are sentences using every letter of the alphabet at least once.= Perfect pangrams in English (26 letters) = Without proper nouns or initialisms * Cwm fjord bank glyphs vext quiz. ( Carved symbols in a mountain… … Wikipedia
dubina — dubìna ž <G mn dubínā> DEFINICIJA 1. udaljenost od površine ili najisturenije točke do dna ili najniže točke, opr. visina 2. područje duboko ispod površine mora, jezera ili rijeke 3. obilje smisla, oštroumno promatranje, svestrano poniranje … Hrvatski jezični portal
dúša — e ž (ú) 1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka: človek ima telo in dušo; pogubiti dušo; skrbeti za dušo / v krščanstvu: moliti za pokoj, zveličanje duš; trpljenje duš v vicah / ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
